-
1 recover
1) (to become well again; to return to good health etc: He is recovering from a serious illness; The country is recovering from an economic crisis.) okrevati2) (to get back: The police have recovered the stolen jewels; He will recover the cost of the repairs through the insurance.) dobiti nazaj3) (to get control of (one's actions, emotions etc) again: The actor almost fell over but quickly recovered (his balance).) opomoči si•- recovery* * *I [rikʌvə]1.transitive verbdobiti nazaj, zopet prejeti; ponovno osvojiti; ponovno najti; ponovno (koga) priklicati, privesti, spraviti k zavesti, k življenju; oživiti, ozdraviti; preboleti; osvoboditi, rešiti ( from pred, od, iz); nadomestiti, nadoknaditi (izgubo, čas), popraviti; rešiti kopno zemljo pred vodo, morjem; (redko) doseči, priti v (kraj); dobiti nadomestilo, odškodnino; zahtevati, terjati, pobrati, inkasirati (vplačilo, denar, dolgove); dati zopet v prvotni položaj (orožje, top itd.)to recover damages for sth. — dobiti odškodnino za kajchemicals are recovered from... — kemikalije se dobivajo iz...to recover oneself — priti spet k sebi, umiriti seto recover one's self-possession — zopet se umiriti, se obvladatito recover land from the sea — rešiti zemljo pred morjem;2.intransitive verbopomoči si ( from od); okrevati, ozdraveti, priti zopet k sebi, zavesti se; ponovno oživeti; biti odškodovan; sport vrniti se na startni položajII [rikʌvə]nounponovno dobitje, držanje (položaja); obnavljanje, obnova; sport (vrnitev na) startni položaj -
2 pick up
1) (to learn gradually, without formal teaching: I never studied Italian - I just picked it up when I was in Italy.) naučiti se mimogrede2) (to let (someone) into a car, train etc in order to take him somewhere: I picked him up at the station and drove him home.) pobrati3) (to get (something) by chance: I picked up a bargain at the shops today.) naleteti na4) (to right (oneself) after a fall etc; to stand up: He fell over and picked himself up again.) pobrati se5) (to collect (something) from somewhere: I ordered some meat from the butcher - I'll pick it up on my way home tonight.) dvigniti6) ((of radio, radar etc) to receive signals: We picked up a foreign broadcast last night.) uloviti7) (to find; to catch: We lost his trail but picked it up again later; The police picked up the criminal.) odkriti; prijeti* * *1.transitive verbrazkopati, odkopati (s krampom); vzdigniti, pobrati; vzeti v roke, poprijeti, na novo začeti, lotiti se česa; vzeti koga v avto, pobrati koga s ceste, priti po koga (z avtom); colloquially mimogrede spoznati koga; American slang prijeti koga, aretirati; odkriti (sled); uloviti, najti, prisluškovati (radijski oddaji); zagledati, naleteti na, najti (npr. staro sliko); slučajno izvedeti, slišati ali zagledati, mimogrede se naučiti, pobrati (npr. par tujih besed); nazaj dobiti (moč, zdravje); American pospešiti; American colloquially vzeti (račun) nase in plačati;2.intransitive verb economypostaviti se zopet na noge, opomoči si; popraviti se; seznaniti se, spoprijateljiti se ( with); povečati brzino; figuratively priti k moči -
3 recuperate
[rə'kju:pəreit](to recover, eg after an illness.) okrevati* * *[rikjú:pəreit]transitive verb & intransitive verb(pri)dobiti nazaj (moči, zdravje), dati zopet nazaj komu (moči); okrepiti, figuratively spraviti zopet na noge koga; opomoči si, okrevati, okrepiti se, figuratively opomoči si (od finančnega udarca) -
4 brace
[breis] 1. noun1) (something that draws together and holds tightly: a brace to straighten teeth.) spona2) (a pair usually of game-birds: a brace of pheasants.) par2. verb(to make (often oneself) firm or steady: He braced himself for the struggle.) pripraviti se (duševno)- braces- bracing* * *I [breis]nounspona, vez; obveza; nosilni jermen; opornik; plural naramnice; plural oklepaj (); opora, proteza; vhod v jamo (rudnik); par, dvojicain a brace of shakes — takoj, kakor bi trenilnautical slang to splice the main brace — popivatibrace and hit technical vrtaloII [breis]transitive verbzvezati, speti; figuratively ojačiti, okrepiti; napetito be braced — biti srečen, dobre voljeto brace o.s. for — zbrati moči zato brace o.s. up to — opomoči se -
5 crumb, crum
I [krуm]nounsredica; drobtina, mrvica; figuratively malenkost, trohicaII [krуm]1.transitive verbdrobiti; povaljati v drobtinah;2.intransitive verbdrobiti se -
6 feel
[fi:l]past tense, past participle - felt; verb1) (to become aware of (something) by the sense of touch: She felt his hand on her shoulder.) čutiti2) (to find out the shape, size, texture etc of something by touching, usually with the hands: She felt the parcel carefully.) otipati3) (to experience or be aware of (an emotion, sensation etc): He felt a sudden anger.) občutiti4) (to think (oneself) to be: She feels sick; How does she feel about her work?) počutiti se, meniti5) (to believe or consider: She feels that the firm treated her badly.) imeti občutek•- feeler- feeling
- feel as if / as though
- feel like
- feel one's way
- get the feel of* * *I [fi:l]1.transitive verbobčutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti;2.intransitive verbtipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnatito feel quite o.s. again — opomoči sito feel one's way — previdno spraševati, sondiratiII [fi:l]nountip; čut, občutek, otip, okus; tipanje, dotik; razumevanje -
7 re-collect
[ri:kəlékt]transitive verbzopet zbrati, nabratito re-collect oneself — zopet se zbrati, k sebi priti, opomoči si -
8 recoup
[rikú:p]transitive verb & intransitive verbeconomy juridically ustaviti, zadržati, odbiti, odtegniti (vsoto); nadomestiti, nadoknaditi škodo (komu), odškodovati, dati odškodnino; nadomestiti izgubo, kompenzirati, poplačatito recoup oneself — odškodovati se, opomoči si od izgube -
9 recruit
[rə'kru:t] 1. noun1) (a person who has (just) joined the army, air force etc.) novinec2) (a person who has (just) joined a society, group etc: Our party needs new recruits before the next election.) novinec2. verb(to cause to join the army, a society etc: We must recruit more troops; Can't you recruit more members to the music society?) novačiti* * *I [rikrú:t]nounmilitary rekrut, vojaški novinec; American navaden vojak, borec; na novo sprejet član (društva itd.); začetnik, novinec; (redko) okrepitev (tudi military archaic), prirastek, obogatitevII [rikrú:t]transitive verbmilitary novačiti, dopolniti, izpopolniti (z novimi vojaki), nabirati vojake, rekrutirati; skušati pridobiti za člana, za privrženca; popraviti, obnoviti (zalogo), zopet oskrbeti ( with z); okrepiti, poživiti, figuratively (zdravstveno) zopet postaviti na noge; intransitive verb archaic okrepiti se, opomoči si, zbrati si novih moči; rekrutirati seto recruit a regiment — številčno okrepiti, ojačiti polkto be recruited from — rekrutirati se iz, figuratively biti sestavljen izhe went to the country to recruit — šel je na deželo, da bi se (zdravstveno) okrepil -
10 refresh
[rə'freʃ](to give new strength and energy to; to make (a person etc) feel less hot, tired etc, eg after or during a period of hard work: This glass of cool lemonade will refresh you.) okrepčati- refreshingly
- refreshments
- refresh someone's memory* * *[rifréš]1.transitive verbosvežiti, poživiti; okrepčati; zopet oskrbeti, preskrbeti ( with z); znova napolniti (baterijo); (redko) (s)hladitito refresh oneself — osvežiti se, okrepčati se;2.intransitive verbokrepiti se, osvežiti se, zopet oživeti, opomoči si; (o ladji) vzeti novo zalogo hrane; slang najesti ali napiti se -
11 revive
1) (to come, or bring, back to consciousness, strength, health etc: They attempted to revive the woman who had fainted; She soon revived; The flowers revived in water; to revive someone's hopes.) priti/spraviti k sebi; oživeti, obuditi2) (to come or bring back to use etc: This old custom has recently (been) revived.) ponovno obuditi•- revival* * *[riváiv]transitive verbvrniti (koga) k zavesti; zopet oživiti, poživiti; zopet obuditi (čustvo, spomine); preporoditi; obnaviti, vzpostaviti, renovirati; juridically zopet uveljaviti; (zopet) osvežiti, vliti nov duh; ponovno uvesti (običaj itd.); theatre nanovo postaviti na oder (uprizoriti, igrati); chemistry avivirati; privesti v naravno stanjeto revive old feuds — zopet oživiti stare spore, staro sovraštvoto revive a reputation — vzpostaviti ugled, sloves; intransitive verb oživeti; priti zopet k sebi, zavedeti se; economy opomoči si; obnoviti se, obuditi se, zopet procvitati; zopet nastopiti; juridically priti, stopiti zopet v veljavopractice revives... — nastaja zopet praksa... -
12 shake
[ʃeik] 1. past tense - shook; verb1) (to (cause to) tremble or move with jerks: The explosion shook the building; We were shaking with laughter; Her voice shook as she told me the sad news.) (za)tresti (se)2) (to shock, disturb or weaken: He was shaken by the accident; My confidence in him has been shaken.) pretresti; omajati2. noun1) (an act of shaking: He gave the bottle a shake.) tresenje2) (drink made by shaking the ingredients together vigorously: a chocolate milk-shake.) napitek•- shaking- shaky
- shakily
- shakiness
- shake-up
- no great shakes
- shake one's fist at
- shake one's head
- shake off
- shake up* * *I [šéik]nounstresljaj, tresenje, drhtenje, pretresi, (o)majanje; zmajanje (z glavo), odkimavanje; stisk roke, rokovanje; udarec; colloquially trenutek; music triler, gostolevek, drhtavo petjein a shake — v hipu, kot bi trenilin two shakes of a lamb's tail — v hipu, zelo hitrothe shakes — tresavica, drhtavica, mrzlicato be no great shakes colloquially ne biti posebno koristen ali vredento give s.o. the shake slang otresti se, znebiti se kogaII [šéik]1.transitive verbtresti, stresati, pretresti, (za)vihteti, zamahniti; (o)majati, figuratively oslabiti; American stresti roko, rokovati se; (po)kimati (z glavo); American mešati (karte);2.intransitive verbstresti se, tresti se, drhteti, drgetati, trepetati ( with od); (o)majati se; music izvajati trilerje, gostolevkeshake! American sezimo si v roke! pobotajmo se!quite shaken — potrt, pobit, pretresen, presunjento shake one's ears figuratively zdramiti se; opomoči sito shake one's fists in s.o.'s face — pretiti komu s pestjo, požugati komu s pestjoto shake hands with s.o. — rokovati se s komto shake one's elbow (the elbow) slang kockatito shake s.o. by the hand — stresti komu roko, rokovati se s komto shake a leg slang plesati; hitetihe was much shaken by (with, at) the news — novica ga je zelo pretreslato shake in one's shoes slang tresti se po vsem telesu, drgetati od strahuto shake a stick at s.o. — groziti komu s palicoto shake s.o. out of his sleep — stresti, zdramiti koga iz spanja -
13 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
14 work round
intransitive verb s težavo se prebiti naprej; srečno se prebiti; obrniti se (veter); zopet si opomoči (bolnik)
См. также в других словарях:
opomôči si — mórem si tudi opomôči se mórem se dov., opomógel si opomôgla si tudi opomógel se opomôgla se (ó ọ) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na l postati spet sposoben za a) opravljanje fizičnega dela: ko se je naspal, si je opomogel; počivaj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móč — í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobráti — bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomôči — mórem dov., pomógel pomôgla (ó ọ) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na l pomagati: sosedje so pomogli pri košnji / pomogli so mu zlesti na voz / k uspehu je mnogo pomogel njegov prijatelj / zdravila niso pomogla / ali ti lahko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretrès — ésa m (ȅ ẹ) 1. zelo močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: doživeti pretres; to razočaranje je povzročilo v njem pretres; opomoči si od pretresa / čustveni, duševni, živčni pretres 2. glagolnik od pretresti: pretres žita v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véja — e ž (ẹ̑) 1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzmôči — vzmórem dov., vzmógel vzmôgla (ó ọ) zastar. zmoči: vsega dela ne vzmore / samo to jih vzmore pripraviti do popuščanja / elipt. ne nalagajte si več, kot vzmorete vzmôči se opomoči si, okrepiti se: vojska se je vzmogla z novimi enotami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelèn — êna o prid. (ȅ é) 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo zelena zastava / zelena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlésti — zlézem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z lezenjem priti: kača je zlezla na skalo / ščurek zleze pod smeti, v kot 2. priti kam, odkod, pomagajoč si z rokami in nogami: zlesti iz jame, izpod postelje; zlesti na peč, voz; zlesti pod mizo; zlesti skozi okno v hišo; … Slovar slovenskega knjižnega jezika